5 napak pri pranju avtomobila, ki poškodujejo lak
Redno pranje avtomobila pomaga odstraniti umazanijo, ostanke insektov, sol in druge obloge, vendar napačen postopek na laku pušča drobne praske, madeže ali povzroča izgubo sijaja. Te poškodbe navadno ne nastanejo po enem samem pranju, temveč se postopoma kopičijo skozi mesece nepravilnega čiščenja.
Posebej hitro jih opazimo na temnejših vozilih, kjer so pod močno svetlobo vidne drobne krožne praske. Največ škode nastane zaradi drgnjenja umazanije po površini, neustreznih čistil in dela na vročem avtomobilu. Pomembni so tudi pripomočki za pranje ter način sušenja, saj se občutljiva površina laka poškoduje že ob precej manjšem trenju, kot bi pričakovali.
1. Pranje vročega avtomobila
Avtomobila ni najbolje prati neposredno na močnem soncu ali takoj po daljši vožnji, ko so pločevina, pokrov motorja in druga območja še zelo segreta. Voda in čistilo na vroči površini hitro izhlapevata, zato ostanejo sledi mineralov ter zasušeni ostanki šampona. Madeži so posebej opazni na temnem laku in zahtevajo dodatno čiščenje, pri trdovratnih oblogah pa tudi poliranje.
Primernejši je senčen prostor ter površina, ohlajena na približno temperaturo okolice. Vozilo najprej speremo z vodo in šele nato začnemo nanašati čistilo po posameznih delih. Če površina med pranjem ostane mokra dovolj dolgo, lažje odstranimo umazanijo brez ponavljajočega brisanja in zmanjšamo nastanek madežev zaradi prehitrega sušenja vode.
2. Uporaba gospodinjskih čistil
Detergent za posodo je namenjen raztapljanju maščob na kuhinjski posodi, ne rednemu vzdrževanju avtomobilskega laka. Močna sredstva lahko odstranijo vosek ali druge zaščitne premaze ter pustijo površino brez dela zaščite pred umazanijo in vremenskimi vplivi. Podobno velja za univerzalna gospodinjska čistila, katerih sestava ni prilagojena avtomobilskim barvam, plastiki in tesnilom.
Za redno pranje zato izberemo avtomobilski šampon z ustrezno formulacijo in ga razredčimo po navodilih proizvajalca. Več čistila ne pomeni boljšega rezultata, saj prevelika koncentracija oteži izpiranje ter na površini pušča ostanke. Pravilno pripravljeno sredstvo ustvari dovolj drsenja med gobico in lakom, kar zmanjša trenje med odstranjevanjem umazanije.
3. Drgnjenje umazanije po laku
Največ drobnih prask nastane tedaj, ko pesek, prah in drugi trdi delci ostanejo med pripomočkom za pranje ter lakom. Če zelo umazan avtomobil začnemo takoj močno drgniti z gobico, delce vlečemo po površini in ustvarjamo mikroskopske praske. Pred ročnim pranjem zato vozilo temeljito speremo, bolj oprijeto umazanijo pa najprej zmehčamo z izdelkom, namenjenim predpranju.
Koristna je mehka rokavica iz mikrovlaken ter ločeno izpiranje pripomočka med pranjem posameznih površin. Zgornji deli avtomobila so običajno manj umazani kot pragovi in spodnji deli vrat, zato začnemo pri strehi ter se pomikamo navzdol. S tem zmanjšamo prenašanje najbolj grobe cestne umazanije na dele laka, kjer je površina že skoraj čista.
4. Napačna uporaba visokega tlaka
Visokotlačni čistilnik je učinkovit pri odstranjevanju umazanije, vendar curka ne usmerjamo z zelo majhne razdalje neposredno v občutljive dele vozila. Posebej previdni smo ob poškodovanem laku, robovih nalepk, tesnilih in mestih, kjer je površinski sloj že načet. Prevelika bližina poveča mehansko obremenitev ter poslabša obstoječe poškodbe.
Šobo držimo na varni razdalji in curek premikamo enakomerno po površini. Razdaljo ter nastavitve prilagodimo navodilom proizvajalca čistilnika in občutljivosti posameznih delov avtomobila. Namen visokega tlaka je odstranitev prostih delcev in zmehčane umazanije, ne pa nadomeščanje vseh drugih korakov z močnejšim curkom.
5. Grobo sušenje laka
Tudi pravilno opran avtomobil poškodujemo pri zadnjem koraku, če po laku vlečemo grobo ali umazano krpo. Stare brisače, gospodinjske krpe in materiali z grobimi vlakni ustvarijo več trenja, morebitni preostali delci pa pustijo drobne praske.
Za sušenje uporabimo čisto in mehko krpo iz mikrovlaken, namenjeno avtomobilskim površinam. Namesto močnega drgnjenja jo nežno vlečemo ali polagamo na mokre dele ter sproti obračamo na čisto stran. Ko se krpa umaže ali pade na tla, je ne uporabljamo naprej na laku, saj se med vlakna hitro ujamejo drobni delci peska in druge trde nečistoče.
