Katera vrsta harmonike bo prava zame?

Harmonika je glasbilo, ki se je močno zasidralo v naša srca, saj jo je moč slišati skorajda povsod. Če je pred časom veljalo, da se zvok harmonike znajde samo v narodno zabavni glasbi, pa je danes njena uporaba precej bolj pestra. Tudi mlajše generacije se čedalje bolj zanimajo zanjo – v smislu poslušanja glasbe, a tudi kot instrument, na katerega bi radi znali igrati.

Preden se lotite učenja igranja harmonike, pa bo potrebno izbrati pravo zase. Načeloma jih delimo na diatonične, klavirske in kromatične. V nadaljevanju jih spoznajte podrobneje, da bo izbira lažja in da boste z investicijo v harmoniko zagotovo zadovoljni.

Diatonična harmonika

V Sloveniji diatonično harmoniko prepoznavamo kot pravo domačo, ljudsko harmoniko. Od klavirske se bistveno razlikuje po tem, da ima namesto klavirskih tipk nameščene gumbe. Človek ob pogledu nanje zavzdihne, saj se mu niti sanja ne, kako je nanje mogoče igrati.

Gre za zelo posebno glasbilo, ki slovi po tem, da lahko s pritiskom na iste gumbe ustvarimo različne zvoke. Zvok je namreč odvisen od tega, ali meh razpiramo ali zapiramo. Ima pa ta harmonika ločeni strani na melodijsko in basovsko stran, kar pomeni, da s tipkami na eni strani igramo zgolj base, na drugi pa melodijo.

Diatonična harmonika, ki jih pogovorno pravimo tudi frajtonar’ca, je družabnica vseh zabav in gasilskih veselic. Njena posebnost je v tem, da proizvaja močnejše base kot ostale harmonike. S tem glasbenih daje bolj jasen ritem plesalcem na plesišču in skrbi za poskočno zabavo.

Klavirska harmonika

Kot že sam naziv pove, boste klavirsko harmoniko prepoznali po njenih črnih in belih klavirskih tipkah. Te so nameščene na eni strani, medtem ko so na drugi strani na voljo basovske tipke. Harmonika, kot izjemno inovativno glasbilo, izžareva čar že s svojo domiselno obliko in mehanizmom delovanja.

Spreminjanje zvoka harmonike omogoča od 2 do 16 registrov, ki glasbeniku dajejo kar nekaj manevrskega prostora. Konstantnost zvoka harmonike se ohranja z dovajanjem zraka preko zračnega meha, ki se aktivira z natančno prilagojeno silo potiska.

Pasovi na zgornji in spodnji strani glasbila dodajo estetsko noto, medtem ko harmonika na levi strani ponuja obseg 40 do 120 basov. Leseno ohišje harmonike dodaja toplino in prefinjenost njenemu videzu.

Harmoniko lahko igramo samostojno, v orkestru, v intimnih komornih skupinah ali kot podporno glasbilo. Klavirska harmonika se uveljavlja kot ključen instrument v alpskem slogu narodno zabavne glasbe, ki preplavlja srca poslušalcev tudi v naši deželi.

Kromatična harmonika

Marsikdo na prvi pogled zamenja kromatično harmoniko z diatonično, saj sta obe posejani z gumbi, na katere se igra med vlečenjem in stiskanjem zračnega meha. Prav v tem delu pa se najbolj tudi razlikujeta. Medtem ko se zvok pri diatonični harmoniki s stiskanjem ali raztezanjem meha spreminja, je pri kromatični ves čas enak.

Kromatična harmonika pa ima tudi veliko prednost v primerjavi s klavirsko harmoniko. Za igranje v drugih tonalitetah namreč ne potrebuje drugačnih prstnih redov. Dovolj je že, da se začetni ton premakne na ustrezen gumb.

Pred nakupom harmonike

Pred izbiro in nakupom harmonike si vsekakor oglejte nekaj različnih modelov in jih preizkusite. Čeprav nanje morda še ne znate igrati, vam bo veliko povedal že občutek držanja glasbila. Omeniti velja še, da se harmonike lahko močno razlikujejo po velikosti in teži.

Glasbeniki, ki z glasbilom preživijo po več ur dnevno, si seveda želijo nekoliko lažjega glasbila, kar pomeni manj obremenitve za hrbtenico. O vseh vprašanjih in morebitnih dvomih pa se pogovorite še s prodajalcem v glasbeni trgovini.