Avtor: Tomaž Kšela, datum objave 16.11.2010

»Pred nekaj urami je na mizah v državnem zboru ponovno pristal predlog zakona o malem delu. Zanj je tokrat glasovalo 47 poslancev in poslank, torej absolutna večina, kljub vse bolj naraščajočemu kupu argumentov proti njegovemu sprejemu. Zveza svobodnih sindikatov Slovenije ob tem dogodku ugotavlja, da se je parlament, ki naj bi bil hram demokracije, v polovici vladnega mandata spremenil v zaprto kletko ozko usmerjenih interesov in prostor, kjer je bolj od argumentov in odločanju po svoji vesti pomembno, »da si naš«,« je po dokončnem sprejemu zakona o malem delu v državnem zboru v sporočilu za javnost zapisal predsednik ZSSS Dušan Semolič. Javnost je tudi seznanil, da je ZSSS pripravila Črno listo poslank in poslancev, ki prikazuje glasovanje o predlogu zakona o malem delu.
Njegovo sporočilo za javnost v celoti lahko preberete tukaj.

Avtor: Tomaž Kšela, datum objave 05.11.2010

Državni svet je na predlog skupine delojemalcev izglasoval veto na zakon o malem delu. Zato bo moral o njem ponovno odločati državni zbor. Zakon bo sprejet, če bo zanj glasovala absolutna večina vseh poslank in poslancev, to je najmanj 46.
Predstavniki študentske organizacije in ZSSS so predsedniku državnega zbora že predali zadostno število podpisov pod pobudo za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma. Zato bo moral, če bo zakon sprejet, določiti rok za zbiranje 40.000 podpisov za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma. Sedaj je pobuda za referendum do ponovnega glasovanja o zakonu o malem delu v državnem zboru zamrznjena.

Avtor: Tomaž Kšela, datum objave 12.11.2010

»Vrh slovenske politike bo razpravljal o ukrepih za krepitev javnofinančne discipline in gospodarske konkurenčnosti v EU, napovedana pa je tudi razprava o nacionalnem reformnem programu. Na Gospodarski zbornici Slovenije slednje pozdravljamo, saj so razmere v slovenskem gospodarstvu zelo zapletene, za številna podjetja tudi nevzdržne. Strukturne reforme so nujne, morajo pa biti hitre, preudarne in usmerjene v prave prioritete,« je v svojem sporočilu za javnost pred vrhom slovenske politike zapisala služba za strateško komuniciranje Gospodarske zbornice Slovenije .
Sporočilo v celoti lahko preberete tukaj.

Avtor: Tomaž Kšela, datum objave 20.10.2010

Poslanci v državnem zboru so 18. oktobra začeli 21. sejo državnega zbora, na kateri bodo odločali o dveh zakonih, ki bosta drastično posegla v pravice in socialni položaj prebivalcev Slovenije. Pred začetkom seje so sindikati pripravili demonstracije pred poslopje državnega zbora na katerih so poslance pozivali, naj sporna zakona, ki jih vlada ni uskladila s socialnimi partnerji, umaknejo z dnevnega reda, česar poslanci niso storili.
Po začetku seje je sekretar Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Milan Utroša vsem poslancem poslal e-mail. V njem je med drugim zapisal: »Naš predlog, da z dnevnega reda umaknete Predlog zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in Predlog zakona o malem delu ste zavrnili. Zato vas obveščamo, da bomo volivke in volivce v vaših volilnih enotah in okrajih obvestili o tem, kako bo ali ne bo glasovala sleherna poslanka in poslanec. Prav in pošteno je, da ljudje vedo, katere poslanke in poslanci jih bodo pahnili v še večjo revščino od te, v kateri so že danes. Želimo vam uspešno glasovanje.«
Skratka, sindikati bodo poslankam in poslancem gledali pod prste, kako bodo glasovali o spornih zakonih.

Avtor: Tomaž Kšela, datum objave 15.10.2010

V torek, 12.10.2010, se je sestal Ekonomsko-socialni svet in med drugim obravnaval spremembe in dopolnitve Zakona o delovnih razmerjih. Na njem je vlada pri zniževanju pravic delavcev, ki jih delodajalci odpuščajo, ostala brez podpore sindikatov in delodajalcev.
Celotno informacijo o tem, ki jo je v E-novicah ZSSS objavil sekretar ZSSS Milan Utroša, lahko preberete tukaj.

Avtor: Tomaž Kšela, datum objave 15.10.2010

V zadnjem času smo v Sloveniji doživeli kar nekaj primerov podjetij, v katerih so bili delavci dobesedno ujetniki njihove plačilne nesposobnosti. Delavci LTH in v zadnjem primeru Vegrada so po nekaj mesecev čakali na izplačilo zaostalih plač. Hkrati pa ti isti delavci kot zaposlene osebe nimajo pravic do uveljavljanja socialnih transferjev, kot recimo denarnega nadomestila ali denarne socialne pomoči, saj je pogoj za pridobitev le-teh vpis v evidence registrirano brezposelnih oseb. Zato je ZSSS pristojnemu ministrstvu poslala predlog za ustrezno spremembo zakonodaje ter za uvedbo instituta nadomestila neizplačanih plač iz jamstvenega sklada.
Pobudo v celoti lahko preberetetukaj.

Avtor: Tomaž Kšela, datum objave 07.10.2010

Na sedanje stanje na področju socialnega dialoga pri nas se je v intervjuju v Delu odzval tudi profesor na ljubljanski Fakulteti za družbene vede dr. Miroslav Stanojević.
»Če vlada sklene, da dialog ni mogoč, še dodatno spodkopava dialoško strukturo, z enostranskimi dejanji pa povzroča veliko kolateralno škodo, saj uničuje ustanove, ki so nujne za sklepanje socialnih sporazumov, ki jih bo prej ali slej spet potrebovala. Poleg tega je stališče vlade, da bo radikalne sistemske reforme izpeljala za vsako ceno, ne glede na nasprotovanje partnerjev, ki ji sporočajo, da so meje socialne in politične vzdržnosti prebite, zelo problematično, saj taka vlada nujno pade v delegitimizacijsko luknjo. V čigavem imenu lahko vlada sprejema odločitve 'ne glede na vse'? To je nevarna praksa, ki ni omejena le na trenutno vladno garnituro, ampak ima lahko daljnosežnejše posledice, ker poglablja delegitimizacijo celotne politike. Taka navidezna odločnost vlade se lahko zdi kratkoročno smiselna, saj pragmatično sledi navodilom EU, vendar hkrati ustvarja preveč novih konfliktov, še bolj radikalizira pogajalske strani in odpira prostor za politiko, ki ni več usmerjena v smiselno rekonstrukcijo države blaginje, temveč gre v čisto drugo smer,« je v intervjuju za Delo (Sobotna priloga 2. 10. 2010) dejal profesor na ljubljanski Fakulteti za družbene vede dr. Miroslav Stanojević.
Kot je dejal, so zgodovinske primerjave tvegane, vendar ga sedanje stanje v Sloveniji spominja na dogodke konec sedemdesetih let prejšnjega stoletja v Veliki Britaniji. Laburisti v pogajanjih s sindikati niso popuščali, pač pa so se sklicevali na višje skupne interese. S tem so povzročili hude konflikte prav v javnem sektorju in na naslednjih volitvah je zmagala Margaret Thatcher, ki je prinesla zelo radikalne družbene spremembe, hud monetaristični zasuk in novo paradigmo vladanja.

Avtor: Tomaž Kšela, datum objave 20.09.2010

»Vlada nadaljuje s sprejemanjem zakonov, ki drastično znižujejo pravice in socialni položaj prebivalcev Slovenije na vseh področji. Z zakonom o malem delu uvaja posebne oblike zaposlovanja delavcev, kjer ni bolniških nadomestil, ni dopustov, ne regresa za prehrano in letnega dopusta, ne povračil stroškov prihoda na delo. Delodajalci so že sporočili svoje navdušenje nad takšnim zakonom in si že manejo roke. Tudi spremembe zakona o delovnih razmerjih, kjer se skrajšujejo odpovedni roki in znižujejo odpravnine, skratka olajšuje se odpuščanje delavcev, gredo v parlament. Ob tem pa je tukaj še pokojninska reforma, ki drastično zaostruje pogoje za upokojevanje in znižuje pokojnine bodočih upokojencev,« so zapisali v E-novicah ZSSS. Zato je ZSSS poslanke in poslance pozvala, naj ustavijo sprejem protidelavske zakonodaje.

Prispevek v celoti lahko preberete tukaj.

Avtor: Tomaž Kšela, datum objave 20.09.2010

Vlada namerava s spremembo Zakona o delovnih razmerjih znižati odpravnine v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov ali iz razlogov nesposobnosti, saj naj bi na ta račun zmanjšala stroške delodajalcem. Vendar pa so za Slovenijo, v primerjavi s članicami EU, s katerimi se vlada tako rada primerja, značilne nizke odpravnine, kar velja tako za odpravnine ob upokojitvi kot tudi za odpravnine v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov ali iz razlogov nesposobnosti. V ZSSS, ki odločno nasprotuje znižanju odpravnin, so natančno izračunali za koliko nižje odpravnine kot doslej bi delavci prejemali po predlaganem zakonu. Delavec z minimalno plačo in 35 leti delovne dobe bi prejel 3340 evrov manjšo odpravnino, delavec s 1000 evri bruto plače pa za 4550 evrov. Razlika je torej občutna in ne kozmetična.
Prispevek z natančnimi izračuni, ki je bil objavljen v E-novicah ZSSS, lahko v celoti preberete tukaj.

Avtor: Tomaž Kšela, datum objave 21.09.2010

Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve se je odzvalo na izračune strokovnih služb ZSSS o višini pokojnin po predlaganem novem zakonu o pokojninskem zavarovanju. Ministrstvo, kot so zapisali, veseli, da so tudi strokovne službe sindikatov z izračuni potrdile, da starostne pokojnine po novi pokojninski zakonodaji ne bodo nižje in da se bo zaustavilo tudi njihovo nadaljnje zniževanje. To je bil tudi eden izmed dveh temeljnih ciljev modernizacije pokojninskega sistema v Sloveniji.
Odziv ministrstva v celoti lahko preberete tukaj.