Avtor: Tomaž Kšela, datum objave 15.02.2011

Zakon o malem delu je ogledalo nesposobnosti vlade, zato jo moramo na referendumu kaznovati z zavrnitvijo zakona, da bo začela razmišljati ali da bo odstopila. To je na okrogli mizi o zakonu o malem delu, ki so jo v Centru Evrope pripravili predstavniki civilne družbe, dejal ekonomist Rado Pezdir. S temi besedami je Pezdir izrazil splošno razpoloženje na okrogli mizi.
Poročilo z okrogle mize lahko preberete tukaj.

Avtor: Tomaž Kšela, datum objave 16.02.2011

Ustavno sodišče je pred odločitvijo o tem, ali je po ustavi referendum o pokojninski reformi dopusten ali ne, opravilo javno obravnavo. Na njej so svoje argumente predstavili predstavniki državnega zbora, vlade in ZSSS. Po javni obravnavi je bil v E-novicah ZSSS objavljen prispevek na to temo.
Več o tem lahko preberete v obširnem članku iz Delavske enotnosti v rubriki »Mediji socialnih partnerjev« na tej spletni strani. Poudarke iz prispevka v E-novicah ZSSS pa lahko preberete tukaj.

Avtor: Tomaž Kšela, datum objave 31.01.2011

»ZSSS je konec januarja ustavnemu sodišču posredovala odgovor na zahtevo državnega zbora, s katerim je le-ta zahteval presojo ustavnosti posledic, ki bi nastale z odložitvijo uveljavitve ali zaradi zavrnitve Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) na referendumu. Naj spomnimo:
zbiranje podpisov podpor za razpis zakonodajnega referenduma je trajalo od 06.01.2011 do 12.01.2011, ko se je zbiranje, zaradi vložitve prej omenjene zahteve, prekinilo. Vse do prekinitve (t.j. v petih delovnih dneh!) je svoj podpis oddalo 42.294 volivk in volivcev, ki so s tem tudi jasno pokazali, da želijo o tako pomembni zadevi, kot je pokojninska reforma, odločati sami in da poslanci z izvolitvijo nimajo absolutnega mandata za sprejemanje vseh odločitev. Sploh pa ne tistih, ki ne upoštevajo dejanskih razmer na trgu dela, ogromnega števila brezposelnih, pogojev v katerih se delo opravlja, zdravja delavk in delavcev,…. ter da nimajo mandata za sprejemanje odločitev, ki so v škodo ljudem. Še nikoli se v tako kratkem času ni zbralo toliko podpisov,« pravi izvršni sekretar ZSSS Andrej Zorko.
Izjavo Andreja Zorka ob vložitvi odgovora ZSSS na pobudo državnega zbora v zvezi z zahtevo za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma ustavnemu sodišču v celoti lahko preberetetukaj.

Avtor: Tomaž Kšela, datum objave 31.01.2011

»Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) zahteva od vlade in državnega zbora revizijo tajkunskih prevzemov in kaznovanje morebitnih kršiteljev predpisov,« so poudarili na novinarski konferenci ZSSS, ki so jo pripravili zadnji dan januarja.
Sekretar ZSSS Milan Utroša je poudaril, da oblast preko reform državljankam in državljanom izstavlja račune za sanacijo državnih bank, ki so izdajale tajkunske kredite. Strokovni sodelavec ZSSS Goran Lukič pa je povedal, da so banke za kreditiranje menedžerskih odkupov podjetij v obdobju od 1998 do 2010 leta izdale skupno 5,5 milijarde evrov garancij. Rezultati teh prevzemov so bili katastrofalni. Kreditojemalci zato niso bili sposobni vračati posojil. Bankam je nato na pomoč priskočila država. Izvršni sekretar ZSSS Ladi Rožič pa je opozoril, da od kreditov tajkunom oslabele banke v največji krizi niso bile sposobne kreditirati gospodarstva oziroma na tisoče malih in srednjih podjetij, ki so posojila potrebovala za preživetje.
Na vse to so po besedah predsednika ZSSS Dušana Semoliča sindikati opozorili že na velikih demonstracijah v letih 2005 in 2007.

Avtor: Tomaž Kšela, datum objave 27.01.2011

»Vsi najpomembnejši mednarodni dokumenti s področja človekovih pravic kot eno izmed temeljnih socialnih pravic vključujejo tudi pravico do primerne minimalne plače, ki omogoča dostojno življenje. V Sloveniji minimalna plača ne predstavlja dostojnega plačnega dna in ne omogoča preživetja ne posamezniku, še manj pa njegovi družini. Letošnje povečanje minimalne plače iz 734,15 EUR bruto na 748,10 EUR bruto ni bilo zadostno, zaradi česar minimalna plača ne pokriva življenjskih stroškov in ne omogoča dostojnega življenja. Zaradi izrednega dviga cen hrane in stalnega povečevanja cen energije je več kot 44.000 zaposlenih soočenih s tveganjem revščine,« so v svojo zahtevo za povišanje minimalne plače zapisali v ZSSS.
Zahtevo ZSSS za dvig minimalne plače, ki so jo naslovili na vlado, lahko v celoti preberete tukaj.

Avtor: Tomaž Kšela, datum objave 27.01.2011

Predsednik ZSSS Dušan Semolič je generalnemu direktorju direktorata za delovna razmerja in pravice iz dela na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve Petru Pogačarju poslala pismo, v katerem ga obvešča o pogojih in okvirih v katerih je ZSSS pripravljena nadaljevati socialni dialog o nameravanih sprememb zakona o delovnih razmerjih.
V ZSSS pričakujejo razpravo o spreminjanju tega pomembnega zakona »le v enakopravnem dialogu in v soglasju socialnih partnerjev ter vlade«. Slaba izkušnja, ki jo imajo z napačnim pristopom ministra za delo, družino in socialne zadeve pri pokojninski reformi, je med drugim pripeljala do naknadnega zakonodajnega referenduma o tej tematiki.
Zato, da se zgodovina ne bi ponovila, v ZSSS od ministrstva za delu, družino in socialne zadeve pričakujejo, da bo pripravilo »kakovostne in jasne predloge predlagatelja sistemskih sprememb zakona o delovnih razmerjih«, ki bo omogočal »kakovosten ter enakopraven socialni dialog« in »doseg soglasja o tako pomembnem zakonu«.

Avtor: Tomaž Kšela, datum objave 27.01.2011

Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je za 26. januar sklicalo strokovni delovni skupini ekonomsko-socialnega sveta, na katerih naj začeli pripravljati spremembe zakona o delovnih razmerjih (ZDR) ter strokovne podlage za vzpostavitev odpravninskega sklada. Skupini z delom nista nadaljevali zaradi bojkota delodajalskih organizacij in sindikatov. Očitno je ravnanje ministra Ivana Svetlika na pogajanjih o zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ter o zakonu o malem delu, ki ju je dal v vladno in parlamentarno proceduro, ne da bi bila usklajena s socialnimi partnerji, močno načelo zaupanje med socialnimi partnerji. Sedaj delodajalske organizacije in sindikati zahtevajo, da ministrstvo pred začetkom pogovorov in pogajanj o spremembah zakona o delovnih razmerjih pripravi jasna izhodišča v pisni obliki, šele na to bodo nanje dali pripombe.
Celotno informacijo lahko preberete tukaj.

Avtor: Tomaž Kšela, datum objave 26.01.2011

Gospodarska zbornica Slovenije, Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, trgovinska zbornica Slovenije, združenje delodajalcev Slovenije in Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije so pripravili skupno javno izjavo, s katero so javnost seznanili, da brez jasnih vladnih izhodišč in ustreznih gradiv ne bodo sodelovali na pogovorih in pogajanjih v delovni skupini ekonomsko-socialnega sveta o spremembah zakona o delovnih razmerjih in zakona o skladu za odpravnine
Izjavo za javnost delodajalskih organizacij v celoti lahko preberete tukaj.

Avtor: Tomaž Kšela, datum objave 25.01.2011

»Po sestanku s pristojnimi ministri je bilo dogovorjeno, da bo Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS) posredovala ministrstvom predloge sprememb in dopolnitev posameznih členov zakonov, ki bodo reševali odprta vprašanja. Konkretne predloge rešitev bodo morala ministrstva posredovati OZS najkasneje do 25. januarja in to s točno opredeljenimi roki, kdaj bosta vlada in državni zbor predloge tudi obravnavala. Njihove odgovore bo obravnaval upravni odbor OZS konec januarja. Aktivnosti za napovedano državljansko nepokorščino, ki bo izvedena, če zahteve OZS ne bodo ugodno rešene, pa se bodo v tem času nadaljevale,« so zapisali v sporočilu za javnost OZS.
Sporočilo za javnost OZS v celoti lahko preberetetukaj.

Avtor: Tomaž Kšela, datum objave 21.01.2011

»Na srečanju so predstavniki obeh institucij razpravljali o pripravah na referendum za zakon o malem delu ter o zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Kot je po srečanju poudaril predsednik GZS, mag. Stojan Binder, »smo tako zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju kot zakon o malem delu na GZS ves čas podpirali in ju podpiramo tudi danes. Našega stališča do obeh zakonov ne bomo spreminjali«. GZS se bo, če in ko bo potrebno, aktivno vključila v javno razpravo pred izvedbo referenduma,« so zapisali v sporočilu za javnost službe za strateško komuniciranje GZS.
Njeno sporočilo za javnost v celoti lahko preberetetukaj.