Ko zmanjka prostora na trdem disku …
Če vam redno zmanjkuje prostora na računalniku, si boste slej ko prej morali omisliti primerno rešitev. Danes je vse bolj moderno podatke shranjevati v oblaku, vendar pa tovrstna rešitev ni nujno primerna za vse osebe ali podjetja, še manj pa omogoča, da bi tja hranili izjemno velike količine podatkov, ali pa podatke, ki so po naravi občutljive vrste. Tako nam ostane preprosta rešitev v nakupu zunanje enote. Odločamo se lahko med lažje prenosljivimi, vendar cenovno (če upoštevam strošek za vsak gigabajt prostora) manj ugodnimi rešitvami, kot je denimo USB ključ ali pa stroškovno ugodnejšimi možnostmi, kot je zunanji trdi disk.
Različne izvedbe, a pomemben je prostor
Zunanji trdi diski prihajajo v več različnih izvedbah. Za začetek nas zanima kapaciteta diska, torej koliko podatkov lahko nanj spravimo. Večina uporabnikov govori o njegovi velikosti, a to se lahko hitro zamenja tudi s fizično velikostjo. Tudi ta ni zanemarljiva, sploh če ga pogosto prenašate naokoli. V tem primeru vam bodo fizično manjši diski bolj všeč, večji pa so predvsem primerni za v pisarno ali doma, kjer stojijo na kakšni mizi ali polici.
Zunanji trdi diski so si med seboj zelo različni, predvsem starejši so fizično precej veliki.
Večina zunanjih trdih diskov še vedno potrebuje zunanji vir napajanja, tako da pričakujte, da boste še eno električno vtičnico porabili za adapter oziroma pretvornik napetosti. Nekateri izmed zunanjih diskov porabijo že tako malo elektrike, da dobijo dovolj napajanja preko USB 3.0 priključka. Pozor, ni dovolj, da gre za USB priključek, ampak mora biti USB 3.0, torej tretja različica, ki po kablu prenaša tudi več elektrike. Žal pa se zgodi, da potem uporabniki kupijo takšen disk, priključijo pa ga na navaden USB vhod na računalniku, saj drugačnega pač nimajo. In zopet smo pri dodatnem viru napajanja.
Kje vse nam lahko pride prav zunanji trdi disk?
Uporaba je lahko zelo široka. Nekateri uporabniki uporabljajo zunanji disk striktno za tedensko ali mesečno (seveda, bolj pametno bi bilo za dnevno) arhiviranje podatkov, spet nekateri drugi pa praktično vse podatke shranjujejo naravnost na zunanji disk, da jih lahko kadarkoli pogledajo tudi denimo na drugi računalniški napravi v stanovanju ali v pisarni, ali pa jih odnesejo s seboj na delovno mesto ali iz delovnega mesta v domačo sobo.
Zunanji trdi disk se lahko uporablja tudi za prenašanje podatkov iz denimo stacionarnega računalnika na prenosnik. Ker imajo slednji pogosto manjše kapacitete trdih diskov, si lahko tako pomagate s pridobitvijo veliko dodatnega prostora. Sploh nekateri novejši prenosniki gradijo svojo hitrost predvsem na SSD diskih, torej diskih, ki so še veliko hitrejši od klasičnih, in tam je pomanjkanje prostora zopet prišlo v modo.
Klasične HDD trde diske vse bolj izpodrivajo mnogo hitrejše SSD diskovne enote.
Tudi nekatere naprave, ki so povezane z vašim televizijskim sprejemnikom, kot denimo pretvornik satelitskih programov, imajo USB vhod. Tako lahko svoj disk priključite nanje ali celo neposredno na televizijski sprejemnik, nekateri novejši imajo tudi po 2-6 USB vhodov, in podatke predvajate na televiziji, če seveda to omogoča sistem na njej. Nekateri ponudniki satelitske televizije pa omogočajo, da boste na njihovo napravo priključili zunanji trdi disk, na katerega lahko potem snemate podatke oziroma televizijske oddaje – v večini primerov pa jih drugje, kot na televiziji oziroma na isti napravi, ne boste mogli predvajati. Možnosti uporabe je torej zares veliko.
